Rastlinske in živalske vrste
Kar je med rastlinami opojna zlatica, je med živalmi kumski jamski brezokec (Anophthalmus schaumi kumensis), ki ga imenujejo tudi kumski brzec. Le pol centimetra dolga svetlorjava žuželka je svojo edino domovino našla v razpokah jam in pod kamni kumskih planot.
Drugi posebnež je precej večji, doslej pa je bil najden le v kraški jami Štangovc na severovzhodnem pobočju Velike skale nad Kisovcem. Jamski hrošč – po najditelju Andreju Kapli imenovan Anophthalmus ajdovskanus kaplai – meri v dolžino šest centimetrov in je prozorno rumeno-rjave barve.
Štangovc je kraška jama z dvema dvoranama, zelo bogata s stalagmiti, stalaktiti, stebri, zavesami, sigastimi ponvicami in oblogami, vendar se zaradi zahtevnega dostopa še ne uporablja v turistične namene.
Najdišča fosilov
Pri odkopavanju premogovih žil v Zasavju so že v preteklosti naleteli na izjemno zanimive fosile: okostja rib, želvje oklepe, školjke, rake. Danes takšne priložnosti ponujajo predvsem kamnolomi apnenca in laporovca, vendar se je treba v aktivnih kamnolomih, kakršna sta Plesko nad Trbovljami ali Lipovica pri Izlakah, za obisk dogovoriti in upoštevati vsa varnostna navodila.
Omenjena kamnoloma, prav tako pa tudi opuščeni kamnolomi in druga območja, kjer je bila odstranjena krovna zemljina, ponujajo številne najdbe miocenskih in oligocenskih fosilov. Tako s v družbi Lafarge Cement že razstavili fosile iz kamnoloma Plesko, v zagorski IGM, ki pridobiva apnenec v Lipovici, pa so podobno namero najavljali že pred leti.
Okameneli svatje
Ob strugi Medije v Zelencih, ozki dolini med Izlakami in Kisovcem, so razvrščeni Okamneli svatje, izjemen primer dvajsetih kamnitih stolpov, ki dosegajo v višino do dvajset metrov in so rezultat selektivne erozije. Kamnite igle so precej pogost pojav tudi v drugih delih Zasavja.
Zgodba o njih pravi, da se je skozi dolino pomikala svatovska skupina. Ob izhodu naj bi po stari navadi v zahvalo za varno pot darovali nekaj hrane in pijače. Skopi nevestin oče je pobral darove z oltarja, ker ne bodo razmetavali s sadovi njegovega dela. V trenutku se je razdivjalo tako strašno neurje, da so svatje v strahu okamneli.
Mitovški slap
Malo pred odcepom za Trbovlje (če prihajate iz zagorske smeri) je tik ob savski cesti devet metrov visok Mitovški slap. V goščavi nad njim je še slapišče in dva manjša slapiča, ki se v vsej lepoti pokažejo le v bolj deževnih obdobjih. Ime slapa spominja na čase, ko je bila tam mitnica.
Mitovščica le kratek čas teče po površju. Izvira le dobrih sto metrov višje, pod visoko previsno steno. Še nekoliko višje je globel Završki čeren s prepadno pečino, nad gručastim jedrom Škofje Riže, ki leži na širokem hrbtu nad savsko debrijo, pa še dvajset metrov globoko brezno ovalne oblike Turkov prepad. Do naštetih naravnih znamenitosti v krajinskem parku Kum vodijo usmerjevalne table.
Opojna zlatica
Opojna zlatica (Ranunculus thora) je zasavski endemit, kar pomeni,
da ima svoje rastišče le v tukajšnjih krajih; najdemo jo v okolici
Kuma, na Mrzlici, Kopitniku. Je do 25 centimetrov visoka, ki se od
drugih zlatic loči po značilnih listih. Cveti pomladi.
Rastlina je
strupena, kar so včasih s pridom izkoriščali fantje, ki so bili
napoteni v vojsko. Ko so list zlatice položili v čevelj, se je koža
kmalu vnela. Razne kreme niso pomagale in fante so odpustili. Zbolela
naj bi tudi živina, ki se je pasla na travnikih, kjer raste opojna
zlatica.
Bajdetov graben
Bajdetov graben je globoka grapa, ki prereže gozdno pobočje, ki pod zaselkom Matica pod Kumom strmo pada v sotesko Save. Grapa nosi ime tudi po potoku Ribniku, ki teče po njem. Na kratki poti tvori kar sedem slapov, ki so visoki od dveh do petnajstih metrov. V sušnih obdobjih so spodnji slapovi suhi, sicer pa je vodni vir dovolj izdaten, da si je steklarna uredila zajetje za svoj vodovod. Soteska ima zaradi neokrnjenosti veliko kulturno in estetsko vrednost.