Špansko veleposlaništvo v Ljubljani - Kultura > Dogodki > Vizualne umetnosti > RAZSTAVA “Podoba svetega. Špansko kiparstvo od 14. do 18. stoletja.”

RAZSTAVA “Podoba svetega. Špansko kiparstvo od 14. do 18. stoletja.”

Podoba svetega

Špansko kiparstvo od 14. do 18. stoletja

Narodna galerija, Ljubljana
11. oktober 2012 – 10. januar 2013

  • Triindvajset izvirnih kipov, večinoma izrezljanih iz polihromiranega lesa, prihaja iz Narodnega muzeja kiparstva v Valladolidu. To je doslej najdragocenejša predstavitev španske umetnostne dediščine v Sloveniji. Zbirka je bila pred kratkim na ogled v Londonu in v Lizboni.
  • Dela so skrbno izbrana in predstavljajo reprezentativen nabor različnih šol in kiparskih imen iz časa največjega razcveta španskega nabožnega kiparstva – Španci slednjega označujejo z izrazom imagíneria -, kot so Alonso Berruguete, Juan de Mesa, Gregorio Fernández in Luis Salvador Carmona.
  • Razstava je bila omogočena na pobudo Veleposlaništva Španije in Narodne galerije in z nepogrešljivo podporo Ministrstva za izobraževanje, kulturo in šport Španije, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, ter Ministrstva za zunanje zadeve in sodelovanje Španije in Narodnega muzeja kiparstva v Valladolidu. Plodno sodelovanje med obema kulturnima ustanovama in podpora obeh vlad kažeta na izvrstne odnose med državama.
  • Razstava bo odprta v Narodni galeriji, od 11. oktobra 2012 do 6. januarja 2013, vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih, 1. novembra, 25. decembra in 1. januarja.

PREDGOVOR IZ KATALOGA

Ko smo si prvič ogledali izbor kipov, namenjenih v Ljubljano na sijajno razstavo španskega nabožnega kiparstva – Španci slednjega označujejo z izrazom imaginería –, smo si bili nemudoma edini, da je v Berruguetejevih vojščakih, ki s hrbtom naslonjena počivata drug ob drugem, mogoče prepoznati simbol skupnih prizadevanj obeh držav, ki sodelujeta in se podpirata: Slovenije in Španije.

Razstava Podoba svetega: špansko kiparstvo od 14. do 18. stoletja vas vabi, da se sprehodite skozi štiri stoletja zgodovine španskega nabožnega kiparstva, ki se zaradi prizadevanj, da bi z njegovo pomočjo duha protireformacije čim bolj približali ljudstvu, najbolj razmahne prav pod okriljem Tridentinskega koncila (1545–1563).

Krščanska ikonografija je nepogrešljiva dediščina in tisti temelj, ki nam omogoča lažje razumevanje naše skupne kulture. Kipi, ki jih lahko opazujemo na razstavi, so nabito polni izrazne moči; če vero pustimo ob strani, so v nemirnem družbenem ozračju vojn in verskih bojev zagotovo prav podobe najpogosteje in najneposredneje nagovarjale ljudi – skoraj v celoti nepismeno prebivalstvo. V teh razburkanih časih so si druga za drugo sledile različne umetnostne smeri, ki jih je veter prinašal tako iz Italije kakor s Flamskega, pozabiti pa ne gre niti novega vetra, ki je prek Atlantika zavel iz Amerike, kjer je nabožno kiparstvo – polihromirana figura v lesu – padlo na plodna tla in postalo gonilo verskega sinkretizma, ki je vključeval stara indijanska verovanja.

Čeprav je umetniška stvaritev na začetku pogosto zahtevala sodelovanje dveh umetnikov, slikarja in kiparja, so tako imenovani imagineros – podobarji oziroma izdelovalci nabožnih umetnin – obe disciplini kmalu združili v eno samo umetniško prakso. Med različnimi tehnikami, ki so jih uporabljali, je v španskem kiparstvu prevladoval predvsem polihromiran les, iz katerega so skušali, da bi čimbolj ganili vernika, s hiperrealističnim upodabljanjem izvabiti dramatičnost in izrazno moč.

Pričujoča razstava je izjemna priložnost, da si ogledamo izbrani vzorec triindvajsetih del iz Narodnega muzeja kiparstva, ki nas popelje prek razvojnega loka španske kiparske umetnosti: skozi različne šole in sloge in v družbi največjih španskih ustvarjalcev. Od sv. Janeza Evangelista (prva polovica 14. stoletja) neznanega kastiljskega mojstra iz delavnice blizu Palencie se do sv. Marije Egiptovske (druga tretjina 18. stoletja) kiparja Luisa Salvadorja Carmona med drugim sprehodimo mimo del z veličastnega glavnega oltarja iz samostana San Benito el Real (1526–1532): na ogled je postavljenih pet kipov Alonsa Berrugueteja, enega ključnih predstavnikov španskega kiparstva, ki je po bivanju v Italiji v svojo dejavnost vnesel zapuščino italijanske renesanse in razvil svojstven »berruguetejevski« slog.

Priznati je treba, da je priprava razstave, ki se je po postankih v Sevilli in Lizboni preselila v Ljubljano, spričo neprecenljive vrednosti kipov za špansko kulturno dediščino zahtevala prav poseben trud. S svojimi prizadevanji sta jo omogočila Veleposlaništvo Španije in Narodna galerija v Ljubljani ob podpori različnih slovenskih in španskih ustanov, med katerimi velja še posebej omeniti obe ministrstvi za kulturo, špansko ministrstvo za zunanje zadeve in seveda Narodni muzej kiparstva iz Valladolida.

Marsikateri od razstavljenih kipov je bil izdelan, da bi ga vdelali na oltar ali da bi ga obesili na steno kakega svetišča, zato je njihova zadnja stran pogosto »gola«, neobdelana, skrita. Razstava je tako postavljena pred izziv, kako na dela usmeriti pogled sodobnega obiskovalca, da bo skozi osebno doživljanje umetnin, zavedajoč se njihovega pomena za zgodovino in njihove prvotne vloge, v vsakem od kipov zmogel najti njegovo samobitnost in posebno umetniško vrednost.

Teatralna zasnova razstave, ki doseže, da figure spregovorijo med seboj, poudarja dramatičnost in nakazuje dialoški, če že ne kar osebni odnos med deli, ki se – »sneta« z zidov ali oltarjev – zdijo, kakor bi hlepela po interakciji, drugo z drugim in z občinstvom. Kipi spregovorijo, izzivajo domišljijo obiskovalca, ta pa se prek osebnega tolmačenja mimike in kretenj, ki ga obkrožajo, še sam prelevi v igralca in postane sestavni del te druščine. Kretnja preseže svojo neizmerno izrazno moč in se sproži v gibanje. Razstavljeni kipi sežejo onkraj meja golega estetskega opazovanja, saj obiskovalcu neizbežno izvabijo čustveni odziv: ganejo.

Kakor vojščaka, ki s hrbtom naslonjena počivata drug ob drugem, tudi mi ne iščemo popolne simetrije: želimo si, da bi ganili, pritegnili, izzvali. Vzbuditi želimo vest in predramiti rahločutnost ter pustiti pečat, ki vas bo spremljal še potem, ko boste zapustili razstavo. Prepričani smo, da vam bodo vtisi, ki jih boste zbrali ob ogledu kipov, dali jasno in neposredno sporočilo: dialog – tokrat skozi umetnost – je možen in potreben in vedno je mogoče, pa naj bosta naša jezika še tako različna, najti skupno govorico.

Anunciada Fernández de Córdova, veleposlanica Kraljevine Španije in Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije

Organizacija
Narodna galerija in Veleposlaništvo Španije v Sloveniji

Avtorji razstave
María Bolaños, direktorica Narodnega muzeja kiparstva, Valladolid
Manuel Arias Martínez, Narodni muzej kiparstva, Valladolid
Miguel Ángel Marcos Villán, Narodni muzej kiparstva, Valladolid

Koordinacija
Mateja Breščak, Narodna galerija
Sergi Farré, Maria Pilar Ycaza Murn, Veleposlaništvo Španije v Sloveniji

Postavitev razstave
Ranko Novak

Razstavo so omogočili
Ministrstvo za šolstvo, kulturo in šport Španije, Ministrstvo za zunanje zadeve in sodelovanje Španije – AECID, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, Veleposlaništvo Španije v Sloveniji, Narodna galerija, Narodni muzej kiparstva, Valladolid

Več informacij: www.ng-slo.si

Zloženka v slovenščini, angleščini in španščini: http://espanacultura.si/wp-content/uploads/2012/11/Zlozenka-SloEngSpa.pdf

Zloženka v hrvaščini, nemščini in italijanščini: http://espanacultura.si/wp-content/uploads/2012/11/Zlozenka-CroGerIta.pdf